3 svetovi podzavestnih vzorcev

Iščem čudežni recept!

Poznate ljudi, katerih najljubši stavek se glasi: »Ah, meni v življenju nič ne gre, le zakaj bi se sploh trudil«? Trdijo, da so eni izmed tistih nesrečnikov, ki se jih je preprosto prijela smola že pri rojstvu in sedaj se je nikakor ne morejo otresti. Preizkušali so posebne »uroke«, pa še vedno ne gre. Videla sem ogromno ljudi, ki so si poskušali po dolgem nizu nesrečnih epizod pomagati s čudežnimi rešitvami. Ena izmed teh je zadnja leta zelo popularen zakon privlačnosti. Nekaj si moraš dovolj želeti, nato o tem piši, izreži slike stvari, ki si jih želiš, jih nalepi na steno, ves čas pozitivno razmišljaj, nato to resnično začuti, verjemi v napisano in sčasoma ti bo vesolje poslalo vse, kar si tako močno želiš. Poznam ljudi, ki so izgovarjali po sto afirmacij dnevno, pa se nikakor niso uspeli premakniti iz mrtve točke. In ne razumimo se narobe – vsekakor nisem nasprotnica zakona privlačnosti. Osebno ga zelo podpiram, sama ga tudi uporabljam, a povedati želim, da poleg omenjenega zakona obstajajo še nekateri drugi, ki jih je ob tem potrebno upoštevati. 

Težava, ki jo vidim pri ljudeh, je, da se oklepajo zakona privlačnosti in resnično delajo vse, da bi v svoje življenje priklicali svoje sanjske slike.Popolna hiša, veliko denarja in ljubeč partner. Sedaj pa poglejmo malce globlje. Kako se zadnje opisano ujema z leti in leti zamer, neodpuščanja in jeze? Kam naj damo te pozitivne slike, ko pa je naša podzavest polna smeti, ki smo jih tako dolgo vztrajno kopičili? Želimo si ljubeznivega partnerja, hkrati pa gojimo zamero do svojih staršev, ker nam niso izkazovali dovolj ljubezni. A ravno ljubezen je tista, ki si jo tako močno želimo. Kako gre to dvoje skupaj? Občutimo nekaj tako močnega, kot je zamera, katero gojimo že vrsto let, želimo pa si ljubezni. Kaj mislite, katero čustvo bo glede na to, kako dolgo smo ga negovali, zmagalo? Ljudje si OBUPNO nečesa želijo. Kaj ustvarja obup? Priklic! Obup ustvarja priklic! Česa? Razmislite. Zakon privlačnosti še kako deluje, a na kakšen način bo deloval, če pa je situacija taka, kot je opisano zgoraj? Najbrž ne tako, kot ste si sami želeli. Zakon privlačnosti tudi uči, da je pozitivna misel vsaj stokrat močnejša od negativne. Drži. A leta negativnega razmišljanja po navadi naredijo svoje. Ustvarijo majhne črvičke, ki počasi grizejo naše sanje in upe. Skrijejo se tja, kjer jih le stežka opazimo – v našo podzavest. Morda mislimo, da je vse to le stvar preteklosti. In le malo ljudi rado brska po preteklosti. Ker to ni enostavno. Ker to zahteva veliko dela. Tolažimo se: »Pa saj je že mimo«. Imam novico za vas: »Ni mimo. Je točno tam, kjer ste pred leti pustili. V vaši podzavesti. In čaka. Čaka, da zberete pogum, da razrešite vse, kar vas je kdaj »zapacalo.« In zakon privlačnosti tega ne bo očistil namesto vas, vi morate. V tem ali v enem izmed naslednjih življenj. Izbira je vaša.
Pa vendarle podzavest na več načinov kaže, da ima težave. Kako? Poglejmo si nekaj najpogostejših primerov. 

Jeza

Jeza je močno čustvo, ki vam je bila dana kot darilo izkušanja. Rekli boste, kako čudna darila smo si izmislili kot duše, saj kaj takega kot je jeza ne more biti darilo. Pa pomislite znova. Včasih vam vesolje šepeta toliko odgovorov, pa odkorakate mimo njih kot bi bili nevidna meglica. Nato pa prišepne vesolje še glasneje. Začutite dotik na srcu, pa utišate njegov glas in hodite dalje. Nova obveznost, nove zahteve, novi odnosi, toliko prepletanj in toliko zgodb. Vse vam niso pisane na kožo. Nato glas postane močnejši. Rodi se tako močno čustvo, ki ga ne morete preslišati. Jeza. Jeza je prijateljica, ki pride in spregovori, da se nekaj ne sklada z izbrano potjo duše, v sodelovanju z egom. Tukaj prihaja do enih največjih nesporazumov, ki se jih uči preko mnogih – jeza je slaba, duhovni ljudje ne smejo biti jezni, jeze se ne sme pokazati, nekdo, ki meditira ali dela na sebi in je jezen, pomeni, da je neuspešen pri svoji rasti, ipd. Jeza naj bi bila produkt nehvaležnega in zahtevnega ega, ki ga je potrebno premagati.

Definicije mnogih učijo, da je jeza produkt tega, da nekaj ne morete doseči. Zato zatirate jezo pod lažno pretvezo popolnega sočutja in ljubezni. Vse to je le krinka, ki vam bo kmalu opekla obraz, ugotovite. Velikokrat pozabite, da ste še vseeno na planetu Zemlja. Niste na njej z izkušanjem enega čustva. Da, vsi iščemo resnico o obstoju čiste ljubezni in življenja v miru sedanjega trenutka, a do tega spoznanj vodi toliko pomočnikov z imeni kot so: žalost, jeza, negotovost in še bi lahko naštevali. Kako bi sploh poznali mir in njegovo dobrobit, če ne bi poznali jeze? Jeza je prijateljica, ki vas opomni, kaj si želite in kaj ne. Je vaš motivator na poti doseganja svoje rasti in spoznavanja svojih zmožnosti. Ni vaša sovražnica, ki jo je potrebno napasti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V kolikor ji boste nadeli nalepko ne zaželenosti bo odšla, tiho skrila glavo v vaši podzavesti in zaspala. Vprašanje pa je – kdo in kje bo zbudil spečega zmaja? In zbudil se bo lačen.

Ste jezni? Čas je za delo na podzavesti. 

Nočne more

Nočnih mor ne maramo, a vendarle veliko povedo o našem delovanju. Ko nas muči nočna mora, moramo o njej preprosto nekomu povedati. O njih se znamo pogovarjati tudi cel dan. Za 'povprečne' sanje se ne zmenimo. Razumete? Pa vendar so nočne more izjemne pomočnice, naj se sliši še tako noro. »Jah,« si mislite, »le kako naj bi mi nočne more pomagale?« Verjamem, da se vam zdijo kot nepotrebna zgaga. Pa vendar niso. Nočna mora pride kot ptica, ki naznanja pomlad. Dvigne krila iz podzavesti in prišepne, kaj je potrebno storiti, da bo pomlad prišla. Globoko v podzavest se ugnezdijo strahovi, dvomi, speča travmatska preteklost in ostali okovi, ki nam zvežejo krila. Tam mirno spijo in vztrajno odlagajo jajca. In vi sploh ne veste, kdaj nastopi čas, da ptički zapustijo gnezdo. In ta čas vedno pride. Sedaj je odvisno od vas, kaj boste naredili. Človek, ki je pripravljen na soočenje s svojimi ptički in s samim seboj, bo aktivno začel prejemati informacije o tem, kaj je potrebno, da bodo ptički dobili močna krila in da bodo lahko svobodno letali po svetu, kar ptičkom tudi pripada. Na nočne more radi hitro pozabimo, pa vendar bi jih morali hkrati najbolje razumeti. Se vanje najbolj poglobiti. Lahko vam izjemno pomagajo. Ne zavrzite jih kot staro šaro. Če boste razumeli svojo podzavest, boste spoznali, na katerih področjih imate majave temelje, ki jih boste lahko začeli nato tudi zdraviti. In potem nikar ne bodite presenečeni, če se boste nekega lepega dne zbudili v čudovito prihodnost, za katero se vam bo zdelo, da jo je napisal najboljši pravljičar sveta. Ne bo prišla kot fikcija uma, temveč kot posledica notranje transformacije, ki bo osvobodila notranjega ptička. In leteli boste visoko. Zelo visoko. 

Sama se rada družim s Cristy. Rada se družim sama s seboj. Zavedam se, da sem človek, ki je tukaj na poti razumevanja. Najprej si razumevanja želim sama in, ko ga enkrat imam, ga lahko ponudim drugim. Nekega dne sem vprašala svojo podzavest, kaj še vedno skriva pred mano. Mimogrede, svojo podzavest lahko vedno ogovorite, podobno, kot bi ogovorili živečega človeka. Ker je del vas in vašega življenja, se bo vedno tudi odzvala. Verjemite. Včasih se bo odzvala kot trmasta najstnica, ki vneto drži jezik za zobmi, spet včasih pa bo spregovorila takoj. Vi v nobenem primeru ne prenehajte spraševati. Vprašajte jo vse, kar želite. 

Nočne more so signali neravnovesja, ki v večini primerov letijo na podzavest. Včasih so lahko odraz nakopičene energije, ki ste jo prevzeli od drugih ljudi. Lahko so tudi negativne misli, ki ste jih prejeli od drugih in ste jih nezavedno absorbirali. Vse te energije in misli je potrebno izločiti. Če vam želijo nočne more kaj sporočiti, vam svetujem, da jim prisluhnite. Premislite o njih. Meditirajte. Jočite. Odprite karte vpletenim. Soočite se s krivdo ali bolečino. Tako bo ptiček iz dneva v dan postajal močnejši. In z njim bo močnejša postajala tudi vaša prihodnost. Tako jo boste vzeli v svoje roke. Verjemite. 

Imate nočne more? Čas je za delo na podzavesti.

Kaj pa drugi ljudje kot odraz naše podzavesti?

Stockholmski sindrom

Znanstveniki, zdravniki in številni uspešni psihiatri ter psihoterapevti so opravili obširno študijo, s katero so želeli razložiti zelo nenavadno vedenje, že skoraj misterij – zakaj se žrtve psihičnih ali fizičnih zlorab navežejo na tistega, ki jih zlorablja. Psihološki fenomen so poimenovali 'Stockholm syndrom' ali Stockholmski sindrom. Klinični psiholog dr. Joseph M. Carve je v svojih zapisih predstavil primer, iz katere se je rodila študija Stockholmskega sindroma. 

Triindvajsetega avgusta leta 1973 dva oborožena moška vstopita v banko v Stockholmu na Švedskem. Eden od njiju, Jan-Erik Olsson, ki je pobegnil iz zapora, prestraši bančne uslužbence z strelom iz pištole in oznanilom, da se je zabava šele dobro pričela. Dva bančna roparja tako zajameta tri ženske in enega moškega, vse zaposlene v dotični banki, in jih naslednjih stoenaintrideset ur zadržujeta kot talce. Talcem okoli pasu namestita dinamit in jih privežeta na glavni trezor, dokler jih 28. avgusta končno ne rešijo, agonija se konča. Na presenečenje mnogih pa se po sami ugrabitvi talci zavzamejo za ugrabitelja in se postavijo na njuno stran. Celo prestrašijo se specialne ekipe, ki jih reši iz krempljev ugrabiteljev. Nadaljnje študije pokažejo, da so talci razvili mišljenje, ki trdi, da jih ugrabitelji dejansko ščitijo. Ena izmed ugrabljenih žensk se kasneje zaroči z enim izmed kriminalcev. Spet druga ugrabljena ženska ustanovi fundacijo za finančno pomoč ugrabiteljema. Več kot očitno zgodba razkrije, da so se talci čustveno navezali na svoja ugrabitelja. Nastalo psihološko stanje poimenujejo Stockholmski sindrom. Raziskave nato razkrijejo številne primere v vseh mogočih situacijah; zlorabljeni partnerji, ki nikakor ne morejo zapustiti tistega, ki jih trpinči; jetniki, ki se navežejo na zaporniške čuvaje; ugrabljeni otroci, ki se navežejo na svojega ugrabitelja, in podobno. Navkljub tej navezavi pa se podzavesti ne da pretentati in posledice Stockholmskega sindroma se pri zlorabljenemu osebku pokažejo kot motne hranjenja, nočne more, izoliranje od okolice, razvoj depresije in podobno. Kljub temu, da zlorabljeni to opisuje kot ljubezen, sočutje ali predanost, se resnica skriva v njegovem povsem spremenjenem delovanju. Sami tega ne bo opazil. Upajmo, da opazijo to drugi. Velikokrat smo gluhi in slepi za težave drugih, ne da bi se zavedali, da nekdo v resnici nujno potrebuje pomoč. Upam, da bo knjiga odprla oči mnogim. 

Takšna navezava je lahko tako močna, da je v mnogih pogledih preostalega sveta že skoraj absurdna.Mnogi, ki bi slišali zgodbo o ugrabljeni deklici, katero je ugrabitelj leta in leta spolno in čustveno zlorabljal, zaklenjeno v kleti, daleč od civilizacije, bi glede njenega delovanja zmajali z glavo. Zakaj? Ker deklica sčasoma niti ne poskuša več zbežati in se celo postavi na stališče, da njen ugrabitelj lepo skrbi zanjo. Pa vendar se je to zgodilo že velikokrat. Dogajajo se tudi manj drastični primeri, morda malce bolj neopazni. Npr. težke besede, ki jih en partner nameni drugemu. Čustvena zloraba. Pa vendar partner čustvene zlorabe nikoli ne prepozna. Lepo jo zapakira v obrazložitev, da je njen ali njegov partner pač bolj temperamentne narave. In iluzija se lahko nadaljuje v nedogled. A na koncu je še vedno zloraba. Tretje oko jo jasno prepozna, medtem ko so tisti, ki so vpleteni v zlorabo, velikokrat slepi. Mnogokrat sem slišala očitke in prezirljive komentarje na račun pretepenih žensk. Kako niso imele dovolj moči, da bi odkorakale. Kako so lahko velikokrat opravičevale tako dejanje. Ljudje so jih celo obsodili, da si želijo biti pretepene, češ, ker niso nič ukrenile. 

Pa vendar, sodi naj tisti, ki je prehodil pot sam.Kot ste že opazili, sta si karmična vez in Stockholmski sindrom med seboj neverjetno podobna. Pravzaprav gre za eno in isto stvar, samo različne nazive smo jima nadeli. V obeh primerih gre za močno navezavo, ki je vse prej kot zdrava. In za oba pojava je značilno, da ju večinoma zamenjamo za ljubezen. Takšen odnos v sebi nosi izjemno močna čustva, ki so lahko celo tako močna, da so umirjeni odnosi brez izjemnih prepirov ob njih videti tako dolgočasni, da vsekakor ne morejo biti resnični. 
Poraja pa se vprašanje, kako premagati začarani krog karmičnih vezi ali Stockholmskega sindroma. Sama se bom držala smeri karmičnih vezi, a sem prepričana, da informacije Nebes prinašajo marsikatero spoznanje tudi v primeru Stockholmskega sindroma:

• Karmična vez ni in nikoli ne bo vez ljubezni. Ne razumite me narobe. Karmična vez je največkrat vsekakor sorodna duša, ki nam pride pomagat, da se bomo ali česa naučili ali pa ponovno vzpostavili ravnovesje, ki je ostalo v zraku še iz preteklih življenj. Dušna ljubezen je tukaj že prava. A žal smo na planetu Zemlja in se na to dejstvo ne morete obesiti. Za funkcioniranje na tem planetu boste potrebovali veliko več. Seveda v kolikor ne želite, da po levjem napadu obležite na tleh arene. Prej, ko boste to spoznali, lažje vam bo, predvsem pa si boste prihranili vrsto let zdravljenja travme. Karmična vez prinaša številne oblike zlorabljanja. Tudi tisto nežno pobotanje po burnem prepiru, ki vključuje vse segmente romantičnih dejanj, ni ljubezen, pa če si še tako želite. Prvi korak pri izhodu iz travmatskega odnosa je, da si priznate, v čem ste, da ne olepšujete z besedami, da je vaš primer drugačen. V kolikor ste v katerikoli točki, ki sem jo opisala pri karmičnih vezeh ali Stockholmskemu sindromu, prepoznali sebe, je čas, da se ustavite in…da dojamete, kaj se vam je pravzaprav zgodilo. In to sprejmete. Sorodno dušo boste ljubili v Nebesih, tukaj se boste pa od nje le učili.
• Zastavite si lastno življenje in cilje. Partner, prijatelj, družiniski član ... je nekdo, ki nam življenje dopolnjuje, ne pa nekdo, kateremu podredimo svoje življenje in delovanje. Izoblikujte svoje mnenje. Ali po domače, razmišljajte s svojo glavo.
• Zloraba, kakršnakoli, verbalna, čustvena, spolna, fizična, ni sprejemljiva. Pika. Nikoli ne recite, da bo postalo bolje. Ne bo. Zagotovo. In ko odkorakate, zberite vso notranjo moč. Vleklo vas bo nazaj. Vendar vedite, da če boste ponovno zaplavali v to morje, vas lahko poje morski pes. Bi zakorakali v morje, če bi vedeli, da je v njem morski pes? No, morski pes je zagotovo tam. Ne recite, da niste bili opozorjeni.
• Najdite si podporni krog. Družinske člane in prijatelje, ki jim zaupate. Naj vedo, da se skušate odvaditi težke odvisnosti, kar karmična vez tudi je, povejte jim, kakšno podporo potrebujete. Naj vam stojijo ob strani s pogovorom in druženjem. Dajte si čas. V primeru hujših travm in zlorab si poiščite strokovno pomoč svetovalca, ki vas bo peljal skozi zdravljenje. Težko je začeti, vendar sčasoma postaja lažje. In občutek bo vsekakor osvobajajoč.
• Delajte na samozavesti. Travmatski odnosi, karmične vezi in Stockholmski sindrom puščajo za seboj izjemno luknjo v samopodobi. Veliko posameznikov celo popolnoma izgubi občutek identitete, kar pa kasneje pravzaprav zahteva popolno in celostno izgradnjo osebnosti. Od temeljev pa vse do strehe. Karmična vez ali tisti, ki zlorablja po Stockholmskem sindromu, vas lahko prepriča, da ste za odnos dejansko krivi vi ali pa, da ste morda celo nori. Da, prav ste prebrali. Nori. Velikokrat ne boste več sami prepričani, ali ste sploh še pri pravi, zato je zelo pomembno, da ostanete zvesti sebi in svojim vrednotam, pa če tudi vse drugo kriči drugače, česar vam ne morem dovolj močno položiti na srce. Drugače se boste izgubili v labirintu brez izhoda.
• Veliki izbruhi in prepiri ne pomenijo velike in strastne ljubezni. V kolikor se to dogaja v vašem primeru, morate s tem prekiniti. In to takoj.
• Podprite telo in duha z zdravo prehrano, športom in meditacijo. Po močnih čustvenih pretresih je pomembno, da ste fizično močni in neomajni v umu. Če namreč ne boste, obstaja nevarnost, da vas bo odneslo v šibkost in vam spodneslo tla pod nogami.
• In najbolj pomembno – tudi, ko spoznate, kako zelo ste se ujeli v karmična doživetja, si odpustite. Čeprav vam črpajo energijo, vam bodo karmični odnosi vseeno pomagali, da se boste znašli na poti spoznavanja resničnega sebe. Tudi tisti, ki so vas najbolj prizadeli, vas bodo česa naučili – o ljubezni, o zaupanju, o postavljanju meja.
• Največja težava karmičnega doživljanja je izsiljevanje. Ko govorimo o karmičnih odnosih, izsiljevanje pomeni, da želimo od karmične vezi izsiliti ljubezen, čeprav smo že ugotovili, da je ni. Prepiramo se, prepričujemo in se poslužujemo še nešteto drugih čustvenih prijemov, ki se nato spremenijo v bumerang, ki vas bo, ko se bo vrnil, močno treščil po nosu. Karmični odnosi s sabo prinesejo karmične okoliščine. Ko govorimo o karmičnih okoliščinah, pa pomeni, da želimo iz življenja izsiliti nekaj, kar preprosto ne služi ne naši duši ne njeni poti. Past, ki vam bo močno poškodovala noge, v kolikor boste stopili v njo. Karmične aktivnosti so refleksija nas samih, kar pomeni, da če si ogledate svoje življenje, vam bo natanko jasno, kaj je potrebno uravnovesiti. Življenje vam je največje ogledalo. Ne morete ga razbiti in nato kričati na druge, naj ga zlepijo skupaj. Tako preprosto ne gre.
• Potrpežljivost je ključnega pomena. Vztrajajte pri čiščenju karme in učenju dobrega, kar vam prinaša. Karma ni hiter nakup v supermarketu, ampak pomeni gradnjo trgovine, iz katere boste nato lahko izbirali izdelke. In vsaka gradnja zahteva čas, kar pomeni, da verjetno ne boste uspeli prečistiti vseh blokad iz tega in prejšnjih življenj z eno samo vizualizacijo. Sicer se je tudi že zgodilo, a takšni primeri so prej izjema kot pravilo. Nekateri očiščujejo več let. Vendar pa večina ljudi odneha in zamahne z roko nad zamislijo, češ da ne deluje. Odločitev prepuščam vam. Če vam bo karma prizadejala dovolj bolečine, boste morda pripravljeni tudi opraviti to delo.. 

Imate težave v odnosih? Čas je za delo na podzavesti.

In pri tem vam lahko pomagam tudi jaz z obsežnim tečajem in znanjem iz razreševanja podzavestnih vzorcev. Najdete ga tukaj  - KLIKNITE,  prične se 30.5. na spletu.