Ali se morate res čemerkoli odrekati?

 »Spregovorite o denarju in vsi bodo umolknili.« (nemški pregovor)

»Če boš želel v življenju uspeti, potem se boš moral marsičemu odreči,« so nam govorili starši.Njim so to govorili naši stari starši in tako dalje. V življenju je pač tako, da ne moreš imeti vsega in da bodo nekatere stvari za vedno ostale nedosegljive. Za vas ne vem, vendar meni osebno to prepričanje ni nikoli preveč dišalo. Ali se moramo res odrekati? Predvsem pri ljudeh z močnimi duhovnimi prepričanji neredko velja načelo, da se je v imenu duhovnega potrebno odreči materialnemu. »Duhovni ljudje« naj bi bili namreč tisti, ki razdajajo svojo lastnino in nikoli ne zaračunavajo za tisto, kar dajejo drugim. Vprašala sem Nebesa, kaj menijo o tem. Odgovor je bil kratek. Razlaga daljša.  
 
Nebesa odgovarjajo: 
 
»Bog ni nikoli rekel, da se morate čemurkoli odreči. Če bi bila njegova volja takšna, zakaj bi potem ustvaril vse tisto, kar je? Vrata obilja vedno čakajo, da primete za kljuko in vstopite. Vse je ustvarjeno za vas. Vi ste tisti, ki nekaj označite za nedosegljivo. Bog ne hrani posebnih stvari (klub temu, da so posebne vse) samo za izbrane. Vsi ste izbrani s strani Boga in kar lahko izbira on, lahko izbirate tudi vi. Ko se odločite, da se boste nečemu odrekli, to pomeni, da ste namesto tega izbrali nekaj drugega. V obeh primerih ste se za odrekanje ali izbiro odločili sami.«
 
Verjamem, da ste razumeli, kaj so želela Nebesa povedati, a seveda so podala tudi bolj obširno razlago. 
 
Sodeč po njihovem odgovoru, ni potrebno, da bi se čemurkoli odpovedovali.Zakaj potem torej tako trdno verjamemo, da se je potrebno? Ker so nas tako naučili. Poznate eno izmed najbolj znanih prepričanj »denar je slab«? Ali še bolje: »Denar pokvari ljudi«. Če verjamemo v prepričanje, da je denar slab – kaj pravzaprav sporočamo? Da ga ne želimo. Drugače povedano; če je nekaj slabo, potem se temu raje odrečemo, kajne? Vsekakor si nihče ne želi nečesa, kar bi ga »pokvarilo«. In če se nečemu odrečemo, potem lahko to pomeni le eno – da izberemo nasprotje tega. Odreči se denarju, pomeni izbrati njegovo popolno nasprotje. In to je? Si upate izreči naglas? Pomanjkanje. Revščina. 
 
Kaj pa ljudje, ki se rodijo v revnih družinah in nimajo možnosti izbire, šolanja in podobno? Nebesa so mi odgovorila, da obstajajo dušne odločitve, s katerimi si duše zavestno izberejo, da bodo živele v pomanjkanju, z namenom karmičnega uravnovešanja. In takšno nalogo bodo take duše opravile za vsako ceno. Taki ljudje bodo ostali v revščini ali celo lakoti. Takšna življenja si izbirajo tudi duše, ki se učijo izjemne skromnosti. A tudi v teh primerih gre za izbiro duše in ne za kazen Boga. Odstotek takšnih izbir pa še vseeno ni tako zelo visok, kot je tisti, kjer gre za drugačno izbiro. Druga izbira predstavlja odločitve, s katerimi se denarju zavestno odrekamo s svojim razmišljanjem. Če se vi soočate s pomanjkanjem in odrekanjem, verjamem, da gre večinoma za drugo izbiro, torej za tisto, ki se jo da spremeniti. Kako to vem? Ker tisti ljudje, ki so se na dušni ravni odločili za prvo izbiro, ne bodo imeli priložnosti brati te knjige. No, vi pa jo berete. Izbrali ste to knjigo, ker lahko nekaj spremenite in ste bili zato tudi vodeni k njej. Vsaka knjiga, ki jo intuitivno izberete, ima za vas neko sporočilo in Nebesa rada komunicirajo z nami tudi tako, da nas vodijo k ustreznim knjigam, ki nosijo odgovore na naša vprašanja.  
 
Nekatere duše se namenoma reinkarnirajo v družino, v kateri je polno ovir, saj bodo le-te duši predstavljale velik izziv, zaradi česar se bo v iskanju rešitev mogoče spomnila svojih zmožnosti in se zavedla, da je kreator svoje usode. V takem primeru se lahko zgodi dvoje:

• Duša se reinkarnira v družino, v kateri vladajo načela odrekanja in pomanjkanja. Takšen človek prevzame vzorce od svojih staršev in odrekanje sprejme za svojo realnost. Za to niso krivi starši, to je lastna izbira posameznika in bo obveljala tako dolgo, kot bo sam želel. Lahko je tudi doživljenjska. V naslednjem življenju mu bo dana nova možnost soočanja s temi prepričanji.
• Duša gre skozi težke življenjske preizkušnje, revščino, a se nikoli ne preneha truditi. Trudi se tudi takrat, ko bi bilo lažje odnehati. In pot večine uspešnih ljudi je ravno ta. Če bi začeli raziskovati zgodbe uspešnih ljudi bi ugotovili, da jih je veliko izmed njih svojo pot začelo na samem dnu in v revščini. Le redki so tisti, katerih uspeh je le nadgradnja uspeha njihovih staršev. Znova ne morem mimo kraljice pogovornih oddaj, Oprah Winfrey, ki se je iz deklice, ki je živela v težkih družinskih razmerah in bila tudi zlorabljena, razvila v bogato, vplivno in načelno žensko. Izbrala je drugačno življenje, kot so ji ga hoteli vsiliti drugi.  
• Odrekanje je torej naša lastna izbira.Ne odrekajte se nečemu zato, ker so vam tako rekli drugi. Sploh se ni potrebno čemurkoli odreči – če pa se že boste, potem to sprejmite kot zavestno izbiro, da boste raje vzeli nekaj drugega.  

Vzemimo za primer denar. Če vas odrekanje denarju zadovoljuje, potem imate proste roke. Svoj denar podarite. Številni ljudje okoli vas ga bodo veseli in znašli se boste na seznamu najbolj priljubljenih oseb pri dobrodelnih organizacijah. A v večini primerov pomanjkanje denarja ustvarja potrebo po preživetju, le-ta pa sproža številne strahove in zmedo. Nebesa so na vprašanje o denarju odgovorila drugače, kot tisti, ki pravijo, da denar pokvari ljudi.

Nebesa pravijo: »Denar odvrže ljudem maske in pokaže, kdo v resnici so«. Tudi to drži. Z denarjem lahko ljudje naredimo veliko dobrega. In seveda veliko slabega. S tem odgovorom sem dobila odgovor tudi zase. Ljudje so me nemalokrat obsojali, da sem prevarantka in da pravi duhovni učitelji ne zaračunavajo svojega znanja in izkušenj. Pa vendarle so mi potem Nebesa povedala neizpodbitno resnico:« Če ne bi imela denarja, potem ne bi mogla natočiti goriva na bencinski črpalki in se ne bi mogla voziti na svoje delavnice«. Na bencinskih servisih mi ne dajo goriva zastonj zgolj zato, ker sem duhovni učitelj. Ko sem lačna, me tisti, ki jim pomagam, ne nahranijo, tako kot so Jezusa. In tudi prostori, kamor se lahko zatečejo tisti, ki jim pomagam, niso zastonj, saj za njih plačujem najemnino.

Zato dobro premislimo, ko naslednjič obsojamo kogarkoli za služenje denarja. Kaj nas na tem tako moti? Zakaj nekomu, ki dela pošteno, ne privoščimo, da bi tudi dobro živel? To je vzorec kolektivne zavesti, ki ga je potrebno preseči. Spominjam se sebe v tisti temni noči duše, ko mi je bilo v življenju najtežje. Rešila me je duhovnost. Zatekla sem se v tečaje. Vzela sem celo kredit. Pa ne za mojo duhovno učiteljico. Vzela sem ga zase! Danes vem, da mi je ta investicija rešila življenje. Ne metaforično. Dobesedno. Investirala sem vase. In dobila ogromno. Dobila sem nazaj svoje življenje. In tudi tisti, ki delajo na področju pomoči drugim, niso nič drugačni od tistih, ki svoj denar služijo s klasičnimi posli. V vsakem primeru drug drugemu pomagamo pridobiti tisto, kar si vsak želi. Kako to, da e-pošte z očitki dobivajo le tisti, ki služijo denar, tako da nekomu pomagajo? Zakaj ljudje vedno očitajo le tem ljudem. Zakaj nikoli ne pišejo preprodajalcem orožja in drog, ki ga služijo na dokaj drugačen način? A navsezadnje tudi tam nimamo pravic očitkov. Vsak naj se odloča zase. Kam bo dal denar in tudi kako ga bo zaslužil. Bog nas ni z rdečo zastavico posadil kot sodnike na Zemljo. Še Bog nas ne sodi, zakaj nas lahko drugi ljudje? Ne dovolite si tega.
 
Naša prepričanja so torej tista, ki omejujejo naš denarni tok. Prepričanja, zaradi katerih mislimo, da je denar rezerviran le za »izbrane«. Kot pri vsaki drugi stvari je tudi tukaj tako, da si sami postavljate omejitve. Vedno lahko zaslužite več denarja. Ali pa manj. Bog vam privošči vse, kar vas bo osrečilo ali vodilo v izkušnje, ki ste si jih izbrali. Če mislite, da vas bo Bog imel rajši, ker se nečemu odrekate, premislite znova. Tega vam Bog ni nikoli rekel. To prepričanje so ustvarili ljudje. In oni ga tudi širijo. Drugim denar očitajo le zavistni in taki, ki ga nimajo. Raje bodo ljubosumni na druge kot da bi življenje vzeli v svoje roke. Denarja je za vse dovolj. 
 
Ljudje tako radi poudarjajo, kako zelo se žrtvujejo. Tukaj prihaja še ena nebeška resnica. Žrtvovanje ni nič drugega kot DAJANJE nekomu drugemu. To pa ni tako zelo slabo. Prej ali slej se vse povrne. A naj bo tako kot ostalo, tudi to vaša izbira. Če se odrekate denarju, izbirate revščino. Če se odrekate ljubezni, izbirate samoto. Če se odrekate nasmehu, izbirate žalost. Če se odrekate …

Želim vam obilico novih izbir. Takšnih, ki vas bodo resnično osrečile. Cristy Žmahar